IVF (in vitro fertilisation) – zunajtelesna oploditev

Kako poteka

IVF poteka z uporabo protokola, ki je lahko kratek ali dolg.

Kratek protokol pomeni, da si ženska od drugega dneva menstrualnega ciklusa enkrat na dan vbrizga gonadotropine (npr. Gonal F, Menopur, Puregon), ki povzročijo rast več foliklov v istem ciklusu. Rast foliklov se spremlja z ultrazvočnimi pregledi, prvi je navadno po šestih ali sedmih dneh injekcij gonadotropinov. Na pregledu se odčita število foliklov in njihova velikost. Po tem pregledu se navadno doda antagonist GnRH (npr. Cetrotide, Orgalutran), ki preprečuje prezgodnjo ovulacijo. Naslednji ultrazvok je navadno čez dva dni, tretji pa še čez dodatne tri dni.

Zelo pomembno je poudariti, da se terapija glede na stanje ob ultrazvokih lahko spremeni – lahko se spremeni dnevni odmerek gonadotropinov ali pa skupno število dni njihovega jemanja.

Navadno se po tretjem ultrazvoku, če so folikli dosegli velikost 17-20 mm, predpiše »stop injekcija« (npr. Ovitrele, Pregny), ki se aplicira le enkrat in poskrbi za dokončno dozorevanje jajčnih celic. 34-36 ur po tej injekciji se izvede punkcija oziroma odvzem jajčnih celic.

Punkcija se navadno opravi v splošni anesteziji (lahko tudi v lokalni anesteziji ali sedaciji) in s pomočjo ultrazvoka. Gre za dokaj kratek poseg (15-30 min) v operativni sobi. Zdravnik z iglo prebode steno nožnice, steno jajčnika in folikle ter aspirira vsebino foliklov, v katerih so tudi zrele jajčne celice. Te celice se v laboratoriju ločijo od folikularne tekočine. Število pridobljenih jajčnih celic je med drugim odvisno od starosti ženske, njene ovarijske rezerve in uporabljene hormonske stimulacije.

V laboratoriju se pridobljena zrela jajčeca združi s semenčicami (po klasični IVF, ICSI ali PICSI metodi).

Naslednji dan po punkciji pacientka začne z jemanjem progesterona (npr. Utrogestan), ki sluznico maternice pripravi na svež prenos zarodka. Glede na razvoj zarodkov se prenos opravi tretji ali peti dan (punkcija je dan 0), prenese pa se eden ali dva zarodka. Krvni test, s katerim se ugotavlja nosečnost, se opravi 14 dni po prenosu.

IVF z lastnimi celicami se lahko izvede tudi v naravnem ciklu ženske ali z minimalno hormonsko stimulacijo.

Uspešnost metode

Uspešnost metode je odvisna od več dejavnikov, predvsem od starosti ženske. Meri se lahko v uspešnosti posameznega prenosa zarodka ali skupni (kumulativni) uspešnosti cikla, torej prenosu vseh zarodkov, pridobljenih v enem ciklu IVF.

Za skupino žensk do 35 let je uspešnost posameznega prenosa lahko več kot 40 %, kumulativni uspeh enega cikla pa več kot 90 %. S starostjo ženske ti odstotki znatno upadejo.

Prednosti, slabosti

+ visok odstotek uspešnosti metode

+ pridobi se lahko veliko število zarodkov, ki se jih lahko zamrzne in prenese pozneje

+ metodi ICSI in PICSI sta primerni tudi za pare s hudo obliko moške neplodnosti

– jemanje injekcij (gonadotropinov)

– punkcija, ki je lahko ali boleča ali zahteva splošno anestezijo

– redka posledica je lahko sindrom ovarijske hiperstimulacije

Za koga je primerna

IVF se zlasti priporoča parom, pri katerih ima ženska neprehodne jajcevode, endometriozo ali težave z ovulacijo; parom s hudo obliko moške neplodnosti ali imunološkim faktorjem neplodnosti; in parom, ki se že več let neuspešno trudijo za zanositev, pravi razlog neplodnosti pa ni znan.